Po krajših počitnicah smo komaj dočakali odhod na smučanje. Zjutraj našega avtobusa kar ni in ni bilo. Ko se je končno pripeljal in smo imeli že vse spakirano, je odhod še kar trajal in trajal. Po neskončnem mahanju staršem, smo se končno odpravili na pot.
Med potjo smo se zabavali, smejali, peli. Dom Gorenje se je kar naenkrat pojavil pred nami. Istočasno so z nami prispeli tudi sotrpini iz OŠ Brinje Grosuplje. Najprej so se vselili oni, nato nas je Emil ( naš bodoči šef) razdelil po sobah.
Sledilo je kosilo, nato smo se že pakirali za na smučišče. Učitelj Grega nam je povedal, da je na Rogli sončno, vendar mrzlo. – 6°C..brrrrr. Dobili smo navodila kako se pravilno obleči in že smo bili na poti gor. Ob prihodu smo se preobuli v smučarske čevlje in že so nas učitelji razvrščali v skupini. Ena skupina je šla z učiteljicama Asjo in Lidijo smučat, druga pa je z učiteljicama Snežko in Tanjo ostala na hribu in vadila osnovne korake na smučeh. Zelo lepo smo napredovali. Bilo je veliko smeha, nekaj padcev in nerodnih pobiranj. Zmogli smo. Premagali smo vse naloge in prehitro zaključili s smuko.
In že smo se vračali na Gorenje. Preoblačenje, nekaj malo prostega časa, nato nam je učiteljica Danica predstavila pravila hišnega reda in nas kasneje nagradila s teeelooovaadniicoooo. Jupiii kakšno razkošje. Joj kako čas hitro mine. Že smo hiteli na večerjo, nato smo morali pisati dnevnike. Te naloge se nismo lotili pretirano resno, zato so nas učiteljice opozorile, da bomo morali jutri pisali dva dnevnika. Seveda tega niso mislile resno. Kje pa. Mi že ne bomo časa zapravljali za nepomembne stvari.:-). Da gre zares smo hitro ugotovili, ko smo morali brati svoj dnevnik pred vsemi. Upsi…Jutri se bom bolj potrudil/a. He he he he..
Po dnevnikih smo se z učiteljico Nado seznanili s FIS pravili. To bomo še kako potrebovali. Ta teden verjetno še ne. Kasneje, ko se bomo sami smučali, pa prav gotovo. Veliko novih in zanimivih stvari smo slišali, ampak kaj, ko smo imeli obljubljeno telovadnico. Komaj smo jo dočakali. V telovadnici pa akcija. Kot vedno. Med dvema ognjema. Končno. Za zaključek pa smo naši sošolki Nives Zlobko zapeli in čestitali za njen rojstni dan. Ona pa nas je pogostila s priboljški. (ampak psssst – upamo lahko samo, da tega ne bere naša ravnateljica).
Po pogostitvi smo se odpravili v sobe, kjer smo se pripravili na počitek. Sicer prezgodaj, ampak mogoče pa niti ne bo tako napačno odpočiti si. Vprašanje kaj nas vse jutri čaka.
Se beremo…