V četrtek in petek smo v okviru tedna otroka in letnega delovnga načrta izvedli kulturni dan na temo “SAMOPODOBA – ZRCALO OSEBNOSTI“, kjer smo z učenci od 1. do 9. razreda spregovorili o samopodobi in samospoštovanju.
“Duševno zdravje posameznika opredeljujejo njegovo notranje psihično stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, zavedanje lastnih sposobnosti in omejitev, nadalje njegovi odnosi z drugimi, njegovo delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z različnimi situacijami, obremenitvami in težavami. Duševno zdravje človeku ni dano samo po sebi, temveč se krepi ali slabi v stalni soodvisnosti s telesnim zdravjem in ožjim ter širšim družbenim, socialnim in naravnim okoljem. Otroci in mladostniki so najšibkejši člen družbe in močan senzor družbenega ozračja in dogajanja. Občutljivi so že zaradi samega burnega razvojnega obdobja, ki jih preizkuša na telesnem, duševnem in socialnem področju. To razvojno obdobje samo po sebi ni nič novega, nove pa so zagotovo razmere, v katerih se odvija. Hitra dinamika življenja, vedno nove in nove zahteve po kreativnosti ter prilagodljivosti, novi izzivi, tveganja in nevarnosti, ki so jim mladi izpostavljeni v zadnjih dveh desetletjih in pol, v njih sprožajo zanimanje in radovednost, pa tudi dileme, dvome o samem sebi, iskanje življenjskega smisla ter bolj ali manj uspešnih načinov potrjevanja in zadovoljevanja osnovnih psiholoških in telesnih potreb. Nove razmere povzročajo dileme, zadrege in dvome tudi nam odraslim – staršem, učiteljem in drugim strokovnjakom, ki se vse pogosteje sprašujemo, kako vzgajati in učiti naše otroke, da bodo vsemu temu kos” (Spremna beseda Alenke Tacol, Zavod za zdravstveno varstvo Celje).
Samopodoba je eno temeljnih področij osebnosti, ki zajema celoto predstav, mnenj, stališč, ki jih imamo o sebi, vrednost, ki si jo pripisujemo, odnos do samega sebe. Samopodoba je strukturirana, torej sestavljena iz večih področij (telesna, socialna, čustvena, akademska). Razumeti, kakšno samopodobo si otroci zgradijo in kako lahko pri tem pomagamo, je ključnegam pomena. Imamo posameznike, ki si v tem ranljivem obdobju izoblikujejo pozitivno podobo o sebi in posameznike, ki imajo tukaj, kar nekaj težav.
Kje je tukaj vloga odraslega – staršev, učiteljev in vseh pomembnih v njegovem razvoju? Kaj lahko naredimo za dobro samopodobo naših učencev?
Samopodobo otrok v veliki meri oblikujejo odrasli, vendar lahko mladi za boljšo samopodobo o sebi mnogo naredijo tudi sami. Mladi spoznavajo, kako lahko v življenju sami prevzemajo odgovornost zase. Naš cilj je, da svojim učencem pomagamo izoblikovati dovolj dobro, a realno podobo o sebi ter poskušamo razvijati vsa področja samopodobe.
Ob kulturnem dnevu smo spregovorili o tem, kako se učenci vidjo, kakšno mnenje imajo o sebi, kako jih vidijo drugi in kaj oni mislijo, kako jih drugi vidijo. Delo v delavnicah je ključno za razvoj delavničnega kvalitetnega dela, zato so učenci kulturni dan preživeli drugače kot ponavadi. Skupina učencev sedi v krogu, saj pri tovrstnih aktivnostih krog omogoča medsebojno odprtost in povezanost. Dva mentorja oziroma učitelja sta vodila delavnice vseh pet ur, katere tudi najdete na mladinskem portalu www.tosemjaz.net, kjer lahko v rubriki Verjamem vase preberete besedilo o razvijanju pozitivne in realne samopodobe. Od 5. do 9. razreda smo izvedli delavnice “Spoštujem se in sprejemam”, “Postavljam si cilje in si prizadevam, da bi jih dosegel”, “Sodelujem z drugimi, jih sprejemam in imam prijatelje”, medtem, ko smo od 1. do 4. razreda spregovorili predvsem o tem, kaj dobrega vidimo na sebi, kako se znamo predstaviti in kako znamo predstaviti svoja močna področja.
Učenci so brskali po sebi, razmišljali, izpolnjevali delovne liste, ustvarjali plakate ter se prijetno počutili. Čas je prehitro minil skoraj v vseh razredih. Učitelji pa bodo pri razrednih urah nadaljevali s programom, saj ugotavljamo, da je delo na sebi izrednega pomena. Ne samo za otroka, ampak za vse. 🙂
Pripravila: Andreja Ninković, spec.
