Jutro smo začeli z nabiranje školjk na obali. Prepričali smo se, da plima in oseka res obstajata. Sledil je zajtrk, po njem smo se pripravili na odhod z avtobusom proti Umagu in ladjici. Pot je bila zanimiva, vendar je na našo žalost začel padati dež. Ne dež, naliv. Še sreča, da smo lahko počakali pod velikim dežnikom, da nismo bili preveč mokri.
Ladjica je bila zanimiva, vendar je bilo morje zelo razburkano, tako da nas je premetavalo sem ter tja. Nekatere je bilo zelo strah, tudi nekaj bruhanja je bilo, vendar nas je potapljač Marko kmalu razvedril s svojim ulovom.
Sledila je mirna vožnja nazaj v pristanišče, tam pa »štanti«. Kakšno veselje. Polna denarnica, brez starševske kontrole. Vse je naše. Do zadnje kune v denarnici. S polnimi rokami smo se vrnili v dom, na kosilo. Sledilo je izdelovanje spominka. Učiteljice so nam razdelile pokrovčke in das maso, vse ostalo je naredila naša domišljija. Za pridno delo je sledila nagrada – sladoled in ostale dobrote. Nismo uspeli vsega pojesti, smo se že dobili na nogometnem igrišču, sledile so štafetne igre, tekmovanje v sklopu Mali morski pokal. Sodelovali smo vsi, bilo je naporno in zanimivo. Med sabo smo se bodrili, se kregali, na koncu pa vsi zadovoljni nadaljevali z igrami po lastni izbiri: hokej, nogomet, odbojka, lovljenje. Pogumni so se odločili za plavanje. Čas je kar letel. Sledila je večerja, po večerji pisanje dnevnikov in priprava točk za zaključni večer.
Že ko so smo upali, da bomo imeli mir pred učiteljicami, smo se morali obleči, in se odpraviti na pohod. Očitno so se učiteljice odločile nas uničiti. Končno smo se vrnili v dom in v naše postelje.
Šola v naravi je zelo pestra in zanimiva. Prostega časa nimamo veliko, zato smo zelo utrujeni. Pojavljajo se težave, pogrešamo starše in dom. Radi bi šli domov. Sploh pred spanjem je težko. Vendar ko nam učiteljice povedo kaj nas čaka naslednji dan, hitro zaspimo z mislijo na vas starše.
Lepo vas pozdravljamo in vam sporočamo, da smo dobro. Čeprav vas pogrešamo in bi najraje zbežali domov, vsak dan posebej uživamo v dejavnostih in v igri. Vem, da bi nas radi slišali, ampak za nas bi bilo to prehudo in bi želeli domov. Jutri nas čaka zabavni zaključni večer in potem še zadnja noč. Sporočamo, da bomo zdržali. V petek pa vas stisnemo.
Zapisala: Tanja Lekić
