Končno že je prišel ta ponedeljek – dan, ko smo se odpravili v šolo v naravi. Pot je minila hitro in že smo se »sparkirali« ob CŠOD Gorenje.
Pričakal nas je zelo resen gospod, kasneje smo izvedeli, da je vodja Doma, po imenu Emil. Usmeril nas je v sobe, kamor smo morali sami znositi naše kovčke. Fantje smo pristali v drugem nadstropju. Preveč stopnic. Vsekakor.
Še sreča, da smo kmalu imeli kosilo. Po kosilu pa takoj akcija… Oblačenje pajkic, smučarskih hlač, smučarskih pulijev, pa rokavice, kape, čelade, smuči, smučarski čevlji. Le kdo je naredil smučanje tako komplicirano?! Mami, ati, kje sta????? Zakaj mi nista povedala, da so smuči tako težke? In nerodne za nosit?
Pa vendar. Ves ta napor in trud je odtehtalo smučanje. Na začetku smo se razdelili v skupine, saj nas je preveč, da bi smučali skupaj in še z različnim predznanjem.
Najprej smo hodili z eno smučko, nato z obema. Potem smo že drsali po smučkah. Seveda smo morali tudi pasti. Učiteljica Snežana nam je pokazala, kako vstanemo po padcu. Bilo je super. Največ energije nam je vzelo zaustavljanje. Joj, škoda da ni zavor na smučkah, bi zadeva stekla hitreje. No, očitno smo bili dobri, saj smo šli že na smučišče. Bilo je zabavno. Juhu! Sonce, veter v laseh, čisti užitek J . In na koncu šok. Pa menda ja učiteljice ne mislijo, da bomo šli nazaj gor kar peš? Neeeeeeeeeee. Vlečnica. Krožnički. Nov izziv. Ja, kje bomo pa sedeli? Se ne sedi pri vožnji navzgor? Haloooo? Tudi to smo se naučili. In potem vožnja navzdol. Res je zabavno to smučanje. Zakon. Ampak vse lepo hitro mine.
Že smo bili na avtobusu, na poti v Dom. Zelo malo časa za počitek. Spet pravila, hišni red. Nato večerja. Hamburger. Mnjamiiiii. Nič ni ostalo, vse smo pojedli.
Sledilo je pisanje in branje dnevnikov. In na koncu dneva posladek – telovadnica. Tekma med dvema ognjema z vrstniki iz Gornjega Grada. Nekako nam ni šlo najbolje. Premagali so nas. A nič zato. Imeli bomo možnost za ponovitev tekme, da jim vrnemo. Da smo umirili strasti, smo imeli še FIS pravila, ki so nas malo uspavala.
Sedaj tuš in potem zaslužen počitek. Le kaj nas čaka jutri?
Ha-ha, še prej pa je noč pred nami. Upamo, da hitro mine in da ne prespimo vse te zabave J
Pripravila: Tanja Lekić
no images were found
